Velika noč – praznik okusov in običajev

Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik, obenem pa tudi pomembno praznovanje pomladnega prebujenja. Slovenci ga obeležujemo z bogato paleto kulinaričnih dobrot, simbolnih jedi ter toplimi družinskimi običaji. Čeprav se velikonočni  jedilnik nekoliko razlikuje od regije do regije, pa je v središču vselej simbolika pomladi, novega življenja in domače tradicije.

V tem blogu bomo pokukali v velikonočne kuhinje različnih slovenskih mest in pokrajin ter spoznali, katere sestavine so na mizi nepogrešljive v tem času.

Simboli in običaji  velikonočnega praznovanja

Praznovanje velike noči se začne že na cvetno nedeljo, nadaljuje s tiho soboto, ko se blagoslavlja jedi, in vrh doseže na velikonočno nedeljo. Tradicionalno se za “žegnanje” v velikonočno košaro položijo jedi, ki imajo v krščanstvu močan simbolni pomen:

• šunka ali suho meso – simbol Jezusovega telesa in obilja,
• hren – simbol žebljev – moči in trpljenja,
• pirhi (obarvana jajca) – simbol kapelj krvi in novega življenja,
• kruh (pogosto tudi pogača, potica ali velikonočna pletenica) – simbol trnjeve krone.

Še danes se marsikje po Slovenskem ohranja običaj blagoslova jedi, ki se jih nato zaužije v krogu družine v nedeljskem jutru.

Najpogostejše sestavine velikonočnih jedi

Ne glede na regijo, med glavnimi sestavinami velikonočnih najdemo:

• jajca (pirhi, nadevi, pogače),
• svinjsko meso (kuhana šunka, klobase),
• hren (nariban ali s smetano),
• moko in kruh (pletenice, potice, pogače),
• skuto in mlečne izdelke (za nadeve ali kot samostojna jed),
• zelišča (drobnjak, peteršilj, šetraj).

Te sestavine imajo tako duhovni pomen, uporabljene pa so tudi zaradi svoje sezonske razpoložljivosti.

Velikonočne jedi slovenskih pokrajin

Kljub enakim sestavinam in povsod obvezni potici  pa ima vendar vsaka pokrajina kakšno svojo posebnost ali vsaj svoje ime za velikonočne dobrote.

Gorenjska

Na Gorenjskem je tradicionalna velikonočna miza pogosto sestavljena iz

• kuhane šunke,
• hrena s kislo smetano,
• pirhov,
• orehove ali pehtranove potice in
• kruha v obliki velikonočne pletenice.   Na Škofjeloškem pa pred in med samim praznovanjem Velike noči še vedno ohranjajo tradicijo kuhe določenih za te kraje značilnih jedi z zanimivimi imeni. Loška medla, na primer, je gosta jed iz prosene kaše, moke in dimljenih svinjskih reber, loška smojka pa repa, nadevana s proseno kašo in pečena v glinenem loncu. Za vso Gorenjsko je značilna tradicionalna gorenjska prata, v kateri porabimo star kruh, vsebuje pa šunko, jajca in čebulo.

Štajerska

Na Štajerskem za veliko noč poleg klasične šunke pogosto postrežejo

• kvasenico – to je kvašen kruh s skutnim nadevom, ki se peče v krušni peči,
• prleško gibanico – podobno slano različico pite z mesnim ali skutnim nadevom,
• hrenovo omako ali hren z jabolki,
• pestro izbiro pirhov, pogosto barvanih s čebulnimi olupki. V Šentjurju pripravljajo za njih značilno belo župo, ki je različica po vsej Sloveniji znane aleluje, ki je ena najstarejših velikonočnih jedi. Je juha, skuhana iz tekočine, v kateri se je kuhala krača ali šunka in v katero so dodali posušene olupke repe.

Prekmurje

Prekmurje že pregovorno slovi po dobri hrani in zato tudi bogati praznični mizi. Na njej se najdejo

• domača šunka,
• makova potica
• belo vino , ki je obvezno ob praznični jedi,
• prekmurska gibanica – čeprav ni izključno velikonočna, jo ponekod postrežejo tudi ob tej priložnosti
• in tradicionalna kvašena pletenica.

Primorska

Na Primorskem so velikonočne jedi pogosto bolj mediteransko obarvane:

• šunka v testu ali domači pršut,
• jajci s šparglji (če je že njihova sezona),
• pinca (sladek kruh),
• regratova solata z jajcem kot spomladanski dodatek k jedi in tipična istrska jed nakelda: star kruh ali pinca, z ovčji sirom in jajci, začinjen s šetrajem, oblikovan v svaljke in kuhan v kokošji juhi.

Dolenjska in Bela krajina

Tudi tej pokrajini je velikonočna košara bogata in barvita. Poleg klasične šunke in jajc je na mizi

• tipični belokranjski nadev, ki je različica gorenjske prate,
• pehtranova potica, obvezen del praznične mize,
• prav tako belokranjska pogača – premazana z jajcem in soljo in se nikoli ne reže, vedno le trga, pa tudi
• suhe klobase in slanina so pogosto na mizi poleg klasične šunke.

 Več kot le jedi – praznik skupnosti in topline

Velikonočni prazniki v Sloveniji niso le priložnost za kulinarično razvajanje, temveč tudi čas za druženje, povezovanje z družino in ohranjanje bogate kulturne dediščine. Čeprav se jedilniki razlikujejo, povsod čutimo skupni duh praznika – pomladno prebujenje, hvaležnost in upanje.

Ne glede na to, ali prihajate iz mestnega središča ali iz podeželske vasi – velikonočna miza ima povsod posebno mesto. In prav to nas povezuje.