Naša zgodba

Zgodba se je začela leta 1972, ko se je na Vrhniki odprla obrtna delavnica v kateri so izdelovali kekse. Stanislav Pečjak, Jože Adamič in Herman Kovač so se lotili posla v časih, ko je bilo podjetništvo še v povojih. Kljub težkim prvim korakom so uspeli. Na Vrhniki še danes diši po keksih in pecivu, sedaj iz Pekarne Adamič.

Slika 1: Proizvodnja keksov je bila družinski posel v katerem so sodelovali vsi člani družine. Na sliki gospod in gospa Adamič.

V iskanju pravih priložnosti je pot Stanislava Pečjaka peljala naprej, tokrat v proizvodnjo testenin. S prijateljem Tonetom Baškovčem sta leta 1975 postavila obrat za izdelavo več vrst jajčnih testenin. Mama je Stanislavu sicer odsvetovala to odločitev, saj » vse gospodinje same delajo testenine doma, le kdo bo kupoval te izdelke?«. Vendar se nista pustila prepričati, verjela sta, da s kakovostjo lahko prepričata kupce. Testenine sta izdelovala iz takratne ekstra bele moke z velikim deležem jajc. To je bila prava strategija, kajti v samo treh dneh od odprtja so naročila presegla proizvodnjo. Izkazalo se je, da s kapaciteto proizvodnje 200 kilogramov testenin na uro ne bosta mogla zadostiti vsem potrebam kupcev, ki so jih prepričale testenine dobre kakovosti. Na Vrhniki se še danes izdelujejo testenine pod blagovno znamko Baškovč.

Slika 2: Pasterizator jajčnih testenin. Pekarna Pečjak za svoje jajčne testenine nikoli ni uporabljala jajc v prahu, temveč prava jajca.
Slika 3: Tone Baškovč in Stanislav Pečjak v času gradnje prostorov za izdelavo testenin. Nekaj časa sta bila poslovna partnerja, tudi po odločitvi, da gresta vsak po svoje, pa še vedno tesna prijatelja.

Uspešna pot ga je peljala do končnega cilja ustanoviti svoje podjetje, kar mu je uspelo leta 1984. Prva proizvodnja enota je bila zgrajena na Škofljici, kjer je še danes sedež podjetja Pekarna Pečjak. Tu so se sprva izdelovale testenine. Stanislav Pečjak je čez leta v nekem intervjuju dejal: »To je bila zlata odločitev zaradi katere smo postali veliki«.

Slika 4: Stanislav Pečjak je vse svoje zaposlene poznal po imenu. V tistem času ni bilo razvojnih tehnologov, zato se je veliko časa preživel z zaposlenimi v proizvodnji in predvsem z mojstri , s katerimi se je ves čas posvetoval kako bi kakšno stvar lahko naredili še bolje.
Slika 5: Mešalec za jajčne testenine.

Leto 1991 je prineslo začetek vojne in razpad tedanje države Jugoslavije. To je za Pekarno Pečjak pomenilo velik udarec z izgubo kar polovico celotne prodaje, saj je bila močno prisotna na območju Zagreba in Karlovca. Zmanjšanje obsega proizvodnje in grožnja odpuščanja delavcev sta lastnika vodili k reorganizaciji dela proizvodnje. Na Škofljici je tako začelo dišati po keksih, svežem kruhu in slaščicah. Stekla pa je tudi proizvodnja prvih zamrznjenih izdelkov. Nekaj časa je bila najmočnejša proizvodnja kruha, ki je dosegla kar 4 tone krušnih izdelkov dnevno. Sčasoma pa se je podjetje, namesto proizvodnje kruha, bolj fokusiralo na proizvodnjo zamrznjenih izdelkov.

Leta 1994 se je v Trzinu odprla nova proizvodnja enota podjetja in sicer najprej linija za proizvodnjo testenin.

Slika 6: Mešalec za valjanje jajčne testenine s trakom, ki vodi v pasterizator.
Slika 7: Pri izdelavi testenin še danes uporabljamo tradicionalne postopke priprave, kar pomeni tudi več ročnega dela. Med postopkom sušenja se testenine ročno zlagajo in rahljajo.

Slika 8: Posoda z vrelo vodo v katero se vliva testo za vodne vlivance. Ko se skuhajo, sledi odcejanje in sušenje.
Slika 9: Sušilne komore za izdelavo vodnih vlivancev.

Leta 1998 ji je sledila nova linija za proizvodnjo zamrznjenih izdelkov iz krompirjevega in vlečena testa. Leta 2002 pa še linija za zamrznjene izdelke iz listnatega in listnatega kvašenega testa.

Slika 10, 11: Proizvodnja linija Fritz za vlečeno testo z nadevom, kjer se je leta 1998 začel izdelovati burek, ki je še danes ena najpomembnejših skupin izdelkov Pekarne Pečjak. Na sliki Stanislav Pečjak in Janez Uršič, predstavnik podjetja Fritz.

Slika 12, 13, 14: Leta 2002 se je zaključila gradnja še zadnjega dela proizvodnje zamrznjenih izdelkov v Trzinu. V enoti Trzin so poleg proizvodnje še nabavna služba, oddelek za zagotavljanje varnosti in kakovosti, služba za vzdrževanje.

Še vedno je bila za gospoda Pečjaka kakovost izdelkov tista, ki ji je posvečal največ pozornosti. Njegovo vodilo je bilo: »Naši kupci so tudi naše družine, sosedi, prijatelji. Ponuditi karkoli drugega kot najboljše je preprosto nepredstavljivo.«

Slika 15: Za svoj podjetniški uspeh je prejel tudi priznanje s strani Obrtne zbornice.

Od leta 2005 je vodenje prevzel sin Silvester Pečjak, ožje vodstvo podjetja pa dopolnjujeta sestri Majda in Tanja, ter drugi člani družine Pečjak.

Slika 16: Tudi po upokojitvi je Stanislav Pečjak redno hodil v podjetje in tako ohranjal stik z dogajanjem v podjetju in s svojimi nasledniki. Na sliki pokojni Stanislav Pečjak s hčerko Majdo Matjaž in sinom Silvestrom Pečjak.

Po vstopu Slovenije v EU se je začelo podjetje odpirati proti tujim trgom, sprva preko distributerjev, kasneje pa še z odprtjem hčerinskih podjetij v nekaterih državah. Od leta 2014 dalje, ko je bilo ustanovljeno hčerinsko podjetje v Zagrebu, je prodaja na hrvaškem trgu postajala vse pomembnejša. Z vzpostavitvijo lastne distribucijske mreže (s centralnimi točkami Zagreb, Rijeka, Split) in dnevno dostavo izdelkov iz Slovenije, je podjetje zadovoljilo potrebam hrvaških kupcev. Danes je v največji meri prisotno v hotelskih sistemih in trgovski mreži Plodine.

Najpomembnejši izvozni trgi Pekarne Pečjak so Hrvaška, Švedska, Avstrija, Švica in Nemčija. Prisotno pa je tudi na trgih Črne gore, Italije, Slovaške, Republike Češke, Nizozemske in Velike Britanije. Prihodki na izvoznih trgih predstavljajo nekaj več kot 15% celotnih prihodkov podjetja.

Podjetje je ves čas stopalo v korak s spremembami na trgu. Odgovor na spreminjajoče se trende v prehranskih navadah kupcev je bila proizvodnja veganskih izdelkov leta 2018 in pridobitev certifikat Vegan V-label. Upoštevajoč prilagojene načine prehranjevanja, specialne diete in druge omejitve bodisi zdravstvene ali le preference kupcev, podjetje razvija specialne linije izdelkov. To so: ekološki (bio) izdelki, veganski izdelki, izdelki brez mleka ali jajc, izdelki s funkcionalnimi lastnostmi.

Visoka kakovost vhodnih surovin in izdelkov, naravne sestavine pred nadomestki, slovensko poreklo in ohranjanje tradicije z upoštevanjem sodobnih tehnoloških postopkov priprave hrane, so še vedno vrednote Pekarne Pečjak. Stanislav Pečjak je glede uporabe dodatkov v izdelkih, ki se jim je vedno izogibal, večkrat poudaril: » Naš konzervans je mraz. »

Z mislijo, da bi sodobnemu kupcu olajšali vsakodnevno pripravo obroka, so izdelki zasnovani tako, da omogočajo hitro in enostavno pripravo jedi.